Rosne kaplje v plesu s solzami
v ritmu, ki klie ga rog.
Svinenih obrazov moje trgajo
telo iz objema ljubljenih rok.
Truma teles nemo zapua
pripete due na raj gora.
Zakaj od roke velikih ljudi
ni vas obvarovana bila?
Mu osma jesen ele da nenost trav,
slii simfonijo gora,
odeja se z uboreo sveino,
opija z vetrom sonnih irjav.
Mladost kazi ugaslost v pogledu,
ko trka na vrata ljubljena
in otrok, dre se za krilo, vidi,
kaj mami zbije vr 'z rok na tla.
Kronje in polja pojo ti z menoj,
da jaz ljubim te.
Le v slapa buanju
e sliim tvoj smeh,
saj tiina ubija me.
Z luami muk in udarci ivljenja
jaz ljubim te.
V molku premnogih grobov vasih
najdem te, hrup preglaa me.
Daj mi odgovor ...
In je zakrial, da ne more tako,
da je ljubil le njo,
da zvestoba gasila je ejo mesa.
V glavi slii le otroki jok:
"Mama, o mama, kdo je ta mo?"
This lyric was posted anonymously. Not yet confirmed by Book of Metal.
