Kot plaz, ki zaleti se v gozd v dolini,
za ivo in bogove nad oblaki,
brez misli v boj drve pogani,
a padajo po tleh od kriev klani.
Le nekaj mladih hrastov med Sloveni,
ki vero vpili so iz zemlje nae,
njih srdu se umikajo kristjani,
saj sekajo jih ti boginji vdani.
Slovenec e mori Slovenca, brata,
est mes'cev moi tla krvava reka.
Slovenec e mori Slovenca, brata,
kako strana je slepota loveka!
tevilnost tujim tokrat ne pomaga,
ker grad slovenski svoje nemo varva,
a ibkost lakote nepremagljive
prevesi tehtnico v prid sovraga.
Vodja tropa tega jim ne skriva,
da zmagala jih srea bo kriva,
ne brani jim predaje in ivljenja,
e kdo ga ljubi bolj kot volj svobode.
Hrabrost ne da nobenemu oditi,
Perun nakloni zvestim svoje strele
in rno no pretresa grom globok,
da jim pobeg v gozdove je mogo.
Oroje mrzlo je sopotnik temi,
a komaj popustijo vrat zapahe,
se vname boj, mesarsko klanje!
sovrag tam s celo eto jih objame!
Tako objel sovranik je junake,
a skale bok ne ukloni se poplavi.
Drobi kamen, vode tok vrtini,
nobeden ne umiri se, ne neha toli.
Ko zora zdaj obsije mrtvih trope,
kot v asu etve zaare poljane.
Ni zlat'ga sija rosnih itnih klasov,
obarja rdee, boja trudne snope.
This lyric was posted anonymously. Not yet confirmed by Book of Metal.
